Preskoči na vsebino


Oznanila - 1. nedelja v mesecu


250 LET

Prav ste prebrali: 250 let. To je častitljiva starost naše cerkve. Poltretje stoletje zbira ljudi in jim nudi hlad v vročem poletju, zavetje pred vetrom pozimi in spomladi, od kar ima gretje, tudi toploto v mrzlih zimskih dneh. Pa to ni vse. Nudi trenutke zbranosti, priložnost za srečanje z drugimi ljudmi in končno možnost srečanja z Bogom. S svojo bogato arhitekturo in cerkveno opremo je ena izmed lepših cerkva. Zato se romarji v njej ustavijo in čudijo. Domačini pa imamo priložnost, da se v njej pogosto napolnimo z navdihom Božjega in svetega.

Kolikokrat je v teh 250-ih letih zazvenela pesem pod mogočnimi oboki. Kolikokrat in komu vse so bili ti oboki priča novemu Božjemu otroštvu ob studencu krstne vode. Med njimi je bil 26. novembra l. 1800 slavni rojak bl. A. M. Slomšek. Kolikokrat so tukaj pari potrdili ljubezen in zvestobo drug drugemu. In končno, kolikokrat so zvonovi oznanili, da je angel smrti obiskal tega ali onega župljana in so ga pred dokončnim slovesom še enkrat prinesli v ta posvečeni kraj.

Pa cerkev ni zgolj kraj izrednih dogodkov. To je prostor, ki nas s svojo širino odpira v Božjo razsežnost. Je kot neke vrste lijak, ki nas usmerja naprej in navzgor. Nudi nam tišino, ki nas pomirja in nas polni s prizori nebeške slave, kot bi odzvanjala tista znana Slomškova pesem, ki pripoveduje o našem resničnem domu: o nebesih. Te nam podarja Jezus, če z njim sodelujemo. Priti v nebesa pomeni srečo, saj to predstavlja naš cilj, prav tako pa bomo tam združeni s številnimi svetniki in vsemi tistimi, ki jih poznamo v zemeljskem življenju in bodo odrešeni po Jezusu Kristusu.

Že pred to cerkvijo je na istem mestu stala njena predhodnica, domnevno še v romanskem slogu. To cerkev pa so gradili v letih 1732-1758. O sami gradnji poznamo bolj malo podatkov, saj so listine zgorele v velikem požaru l. 1782. A nekaj le vemo. Najprej to, da naj bi že v prvem letu zgradili kapelo Marije sedem žalosti, ki je tako lahko služila za sv. maše, nato pa so se lotili drugih del. Iz napisov na kropilnikih je mogoče razbrati, da so bili do leta 1735 postavljeni temelji in zidovi najmanj do višine kropilnikov. V niše na pročelju pa so izdelali napis z letnico 1748. Kar še vemo, je to, da so z zidavo zaključili l. 1758.

Nastala je mogočna, impozantna in drzno izvedena zgradba v renesančnem slogu z nekaterimi značilnostmi rokokoja. Sezidana je iz naravnega neobdelanega kamna. Presenečajo nas tudi njene dimenzije, saj je dolga kar 35 m, široka 18m, visoka pa 16,45 m. Omembo zasluži tudi zvonik, saj njegova celotna višina znaša kar 50 m, kar je prava redkost med zvoniki na podeželju. Postavljen je tako, da stoji z eno, sprednjo stranjo na trdnih tleh. Ostale tri strani so pod in nad korom, prekinjene z oboki, kar zbuja vtis, da zvonik na koru sedi.

Poseben dan je bil 25. julij 1760, praznik sv. Jakoba, ko je župnijo obiskal takratni goriški nadškof Karl Michael grof Attems in slovesno posvetil novo cerkev. V tem času je namreč Ponikva v cerkveno upravnem pogledu spadala pod pristojnost goriškega (nad)škofa. Posvetitev je doživel tudi takratni župnik Martin Georg Jurešič, ki je bil župnik na Ponikvi praktično ves čas gradnje.

V tem mesecu bo torej preteklo 250 let od posvetitve cerkve. Hvaležnost za ta veliki dar bomo pokazali tudi z zunanjim praznovanjem tega jubileja. Na ŽPS je bilo sklenjeno že lani, da bo osrednja slovesnost v spomin na obletnico posvetitve cerkve potekala v jeseni v okviru praznovanja župnijskega zavetnika sv. Martina. Kljub temu pa bomo tudi na sam spominski dan, torej v nedeljo, 25. julija, obeležili ta častitljivi jubilej. Sv. mašo ob 10. uri bomo oblikovali bolj slovesno, nato pa vabimo vse vernike, da po maši ostanete pri cerkvi oz. župnišču, ter skupaj praznujemo ta lepi jubilej. Hkrati bo to farni dan, ko se bodo predstavile posamezne skupine, delujoče v župniji. Poskrbljeno bo tudi za to, da ne bomo lačni, niti žejni, upamo tudi na prijetno vzdušje ob glasbi. Lepo bo, če nas bo veliko in bo to naš skupni praznik, zato že zdaj računajte na to možnost in si rezervirajte čas, da bomo skupaj obhajali ta jubilej.




Žitna polja že dobivajo zlato barvo in s tem kažejo, kako dozorevajo. Naj bodo ti poletni meseci priložnost za zorenje na duhovnem in telesnem področju. Zoreti namreč pomeni pripravljati se na to, da bomo prinašali sad, sadež, novo seme, Lokacija:

Print Friendly and PDF