Slomškova rojstna hiša
V začetku 18. Stoletja je Štefan Novak kupil dvor Slom in njegovo posest. Z dobrim gospodarjenjem in z dedovanjem je kmalu postal lastnik celotnega Sloma, s preko 50 hektarjev dobre zemlje. Po kmetiji je privzel priimek Slomšek. Rojstna hiša je kasneje doživljala bridko zgodovino. S smrtjo Slomškove matere leta 1816, sta se začeli sreča in blagostanje strmo nagibati navzdol. Pet let za materjo je umrl še oče. Kasnejši gospodarji niso ohranili nekdanjega slovesa in delavnosti. V začetku tega stoletja so Slomški domačijo prodali in se naselili v Razkrižju pri Ljutomeru. Novi lastniki Sloma so se kasneje hitro menjavali: dr. Josip Karlovšek, Celjska hranilnica, Kmetijski kombinat Šentjur. Leta 1991 je mariborska škofija odkupila rojstno hišo, da bi v njej uredili dostojno spominsko hišo največjega sina slovenskega naroda.
Slomškova rojstna hiša ni samo spominska hiša enega velikih mož, ampak je rojstna hiša svetnika. Zato v njej ne želimo le pokazati njegova pomembna dela, ampak poudariti njegovo svetost. Ta se prepleta skozi vso njegovo življenje in delo, učenje in trpljenje. Svetost ni le nek dodatek ostalim krepostim, ampak je temeljna značilnost svetnika. Ljudje so že za časa njegovega življenja čutili, da so preko njega bolj blizu Bogu. Slomškovi zadnji dnevi življenja, njegova smrt 24. septembra 1862 in veličastni pogreb so to le še potrjevali.
Z voljo in ljubeznijo smo obnavljali rojstno hišo našega svetnika, kljub težavam. Zakaj? Zato, da bi lahko v njej prikazali njegovo duhovno bogato življenje, njegovo ljubezen do Boga, slovenskega naroda in Cerkve; da bi vzbujali v njej zanimanje zanj in spoštovanje do tega, kar je bil in storil ter da bi se ob njem navduševali za njegove ideale. ISKRENO SE ZAHVALJUJEMO VSEM DOBROTNIKOM, KI STE POMAGALI OBNOVITI TO HIŠO S SVOJIM DAROM, DELOM ALI MOLITVIJO.
Vabimo vas, da se tudi vi ustavite v njej, se seznanite z življenjem in delom bl. Antona Martina Slomška in izkažete svoje spoštovanje največjemu Slovencu. Obisk tega kraja ni le ogled neke spominske hiše, ampak je hkrati tudi romanje, poklon takemu človeku in hkrati tudi prošnja, da bi bil čim prej tudi kanoniziran, to je prištet med svete.
V prvi sobi obnovljene hiše (Soba otroštva) želimo prikazati Slomškovo otroštvo, vezano na Boga, dom in Cerkev. Njegovo domačo idiliko je nenadoma prekinila smrt matere in odveza najljubšo osebo...
Druga soba (Soba duhovništva) nas popelje z mladim Slomškom po poti njegovih študijskih let, mašniškega posvečenja, različnih služb od kaplana do opata v Celju. V tem času je veliko pisal in pridigal. Del te bogate literarne zapuščine si lahko tukaj ogledate.
Tretja soba (Soba škofovstva) nas popelje v leta Slomškove škofovske službe in nam prikaže široko in duhovno zelo bogato delovanje Slomška na področju šolskega delovanja, v prizadevanju za edinost med kristjani, v ustanavljanje Mohorjeve družbe in še zlasti na prenovo njegove škofije, ki je uspela združiti vse štajerske Slovence v eno škofijo in s tem postaviti našo narodno in kulturno mejo na severu.
Četrta spominska soba (Soba svetništva) nam približuje Slomška kot blaženega, v nebesih, prikazuje potek procesa za beatifikacijo in nekaj Slomškovih del, ki živijo še danes.
Slomškovo svetost in velik pomen njegovega dela skušamo v rojstni hiši približati romarjem in obiskovalcem, zato jih popeljemo v lepo dvorano v gornji etaži hiše, kjer lahko sede prisluhnejo predstavitvi Večkrat se v tej dvorani vrstijo tudi kulturne prireditve: koncerti, okrogle mize, seminarji, sestanki in podobno.
Po naporni poti in ogledu hiše si lahko oddahnete in se okrepite v hladnem kletnem delu ali pod staro lipo ob stoletni kamniti mizi. Ob tem morda zapojete katero od mnogih Slomškovih: En hribček bom kupil, Glejte že sonce zahaja, Svetlo sonce....Na svetu lepše rožce ni, kot je ta vinska trta
