Redna in izredna sveta leta
Sveto leto imenujemo tisto leto, v katerem katoliški verniki po posebnem odloku svojega vrhovnega pastirja – papeža in pod posebnimi pogoji (spokorna romanja v Rim in obisk štirih papeških bazilik, prejem zakramentov, molitve, dobra dela) prejemajo več darov iz zakladnice zasluženja svetnikov (odpustki) in več milosti. Sveto leto je združeno z raznimi slovesnostmi. Sveta leta so imeli že Izraelci, izvoljeno ljudstvo stare zaveze. V Mojzesovi postavi beremo: »Posvetite petdeseto leto in razglasite svobodo po deželi vsem njenim prebivalcem; bodi vam jubilej in vsakdo naj se vrne k svoji lastnini in k svoji rodovini« (3 Mz 25,10). V tem petdesetem, svetem ali jubilejnem letu (hebr. yobel – ovnov rog, s katerim so trobili, ko so naznanjali začetek svetega leta), so Judje odpuščali vse dolgove, torej je bilo to že pri njih ‘leto usmiljenja’.
Ko so proti koncu srednjega veka v Cerkvi začeli razmišljati o ustanovi svetih let, so bogoslovni učenjaki razmišljali: stara zaveza je predpodoba nove zaveze. V stari zavezi so ob jubilejnem letu odpuščali materialne dolgove in to se je ponavljalo vsakih petdeset let, krščansko jubilejno ali sveto leto pa naj se obhaja vsakih sto let, ker se tedaj odpuščajo duhovni dolgovi, ki imajo pred Bogom večjo težo. Prvo sveto leto so obhajali leta 1300 pod papežem Bonifacijem VIII. Naslednje sveto leto naj bi bilo po sto letih – leta 1400, toda papežu Klementu VI. se je zdela ta dobra predolga, zato je ukazal, naj bo sveto leto vsakih 50 let. Papež Pavel II. pa je leta 1470 določil, naj bo sveto leto vsakih 25 let, da bi vsak rod vernikov doživel vsaj eno sveto leto. Tako je (razen nekaterih izjem zaradi političnih razmer) ostalo do danes. Doslej je bilo 26 rednih svetih let, takih, ki se vrstijo po ritmu 25 let; zadnje redno sveto leto je bil veliki jubilej 2000 pod papežem sv. Janezom Pavlom II. Poleg rednih svetih let je bilo v novejšem času nekaj izrednih svetih let, povezanih s pomembnimi obletnicami in dogajanji. Leta 1933 je papež Pij XI. oklical sveto leto ob 1900-letnici odrešenja, Jezusove smrti na križu; leta 1983 pa smo pod papežem sv. Janezom Pavlom II. obhajali izredno sveto leto ob 1950-letnici Jezusove ljubezni do konca. – Med izredna sveta leta bi mogli prišteti dve Marijini leti: leta 1954 pod papežem Pijem XII. in leta 1987 pod sv. Janezom Pavlom II. Papež Frančišek s tem izrednim svetim letom usmiljenja ponuja zdravilo za bolno sodobno človeštvo.
Silvester Čuk; Ognjišče (2015) 12, str. 59
Smisel in namen svetega leta 2025 z geslom: Romarji upanja
Jubilej je vedno predstavljal dogodek velikega duhovnega, cerkvenega in družbenega pomena v življenju Cerkve. Odkar je Bonifacij VIII. leta 1300 uvedel prvo sveto leto - s ponavljanjem na sto let, kar je po svetopisemskem vzoru postalo petdeset in nato vsakih petindvajset let, je sveto verno Božje ljudstvo to praznovanje doživljalo kot poseben dar milosti, za katerega je značilno odpuščanje grehov in zlasti odpustki, ki so polni izraz Božjega usmiljenja. Verniki, pogosto na koncu dolgega romanja, črpajo iz duhovnega zaklada Cerkve, ko gredo skozi sveta vrata in častijo relikvije apostolov Petra in Pavla, ki so hranjene v rimskih bazilikah. Na milijone in milijone romarjev je skozi stoletja potovalo na te svete kraje in živo pričalo o svoji veri.
Z velikim jubilejem leta 2000 je Cerkev vstopila v tretje tisočletje svoje zgodovine. Sveti Janez Pavel II. ga je pričakoval in želel, da bodo vsi kristjani, potem ko bodo premagali zgodovinske delitve, lahko skupaj praznovali dva tisoč let rojstva Jezusa Kristusa, Odrešenika človeštva. Zdaj se približuje mejnik prvih petindvajsetih let 21. stoletja in poklicani smo v pripravo, ki bo krščanskemu ljudstvu omogočila doživeti sveto leto v vsem njegovem pastoralnem pomenu. Pomemben mejnik v tem smislu je bil izredni jubilej usmiljenja, ki nam je omogočil, da smo ponovno odkrili vso moč in nežnost Očetove usmiljene ljubezni ter bili tudi sami njene priče.
V zadnjih treh letih pa ni bilo države, ki je ne bi bila pretresla nenadna epidemija, zaradi katere nismo doživeli le drame smrti v samoti, negotovosti in začasnosti človeškega obstoja, ampak tudi spremembo načina življenja in dosedanjih navad. Kot kristjani smo skupaj z vsemi brati in sestrami trpeli zaradi enakih stisk in omejitev. Naše cerkve so bile zaprte, prav tako naše šole, tovarne, uradi, trgovine in kraji za preživljanje prostega časa. V tem obdobju svet, posebno Evropo, pretresajo vojne v bližnji Ukrajini in v Sveti deželi. V dušah ljudi se prebujajo dvom, bolečina, strah, zmedenost. Ob vprašanju svetovnega miru se zavedamo lastne majhnosti in potrebe, da kljub temu prispevamo k temu, da bi se dobrina miru ukoreninila in širila v naši okolici in v naših deželah.
Ohraniti moramo plamen upanja, ki nam je bil podarjen, in storiti vse, da bi vsi ponovno pridobili moč in gotovost ter zrli v prihodnost z odprtim umom, zaupljivim srcem in daljnovidnim razumom. Prihajajoči jubilej bo zelo koristen pri ustvarjanju ozračja upanja in zaupanja kot znamenje ponovnega preporoda, katerega nujnost čutimo vsi. Zato sem zanj izbral vodilo, ki se glasi Romarji upanja. Vse to pa bo mogoče, če bomo sposobni obnoviti občutek vesoljnega bratstva, če si ne bomo zatiskali oči pred dramo divje revščine, ki milijonom moških, žensk, mladih in otrok preprečuje, da bi živeli na način, vreden človeka. Pri tem mislim predvsem na številne begunce, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje dežele. Naj bodo glasovi revnih slišani v tem času priprav na jubilej, ki v skladu s svetopisemsko zapovedjo vsem vrača pravico dostopanja do sadov zemlje: »Jej tisto, kar obrodi zemlja, ki počiva. To velja zate, za sužnja in sužnjo, za najemnika in tujca, ki bivajo pri tebi. Tudi živini in zverem, ki so v tvoji deželi, bodi v živež, kar bo zemlja obrodila.« (3Mz 25,6-7).
Zato je treba duhovno razsežnost jubileja, ki vabi k spreobrnjenju, združiti s temi temeljnimi vidiki družbenega življenja, da bi tvorili skladno celoto. Ker čutimo, da smo vsi romarji na zemlji, na katero nas je Gospod postavil, da bi jo obdelovali in zanjo skrbeli (prim. 1 Mz 2,15), ne pozabimo na poti premišljevati o lepotah stvarstva in skrbeti za naš skupni dom. Upam, da bomo tudi prihajajoče jubilejno leto praznovali in živeli s tem namenom. Vse več ljudi, tudi veliko mladih in zelo mladih, se namreč zaveda, da je skrb za stvarstvo bistveni izraz vere v Boga in poslušnosti njegovi volji.
Potrebno bo poiskati načine, da bomo sveto leto pripravili in praznovali z močno vero, živim upanjem in dejavno ljubeznijo. Treba bo ugotoviti, kako iz tega milostnega trenutka narediti pomembno prizorišče za pastoralno oskrbo posameznih Cerkva, latinskih in vzhodnih, ki so v tem obdobju poklicane, da okrepijo svojo sinodalno zavzetost. S tega vidika bo romanje naproti Jubileju lahko okrepilo in izrazilo skupno pot, na katero je poklicana Cerkev, da bi bila vedno bolj znamenje in orodje edinosti v harmoniji različnosti. Potrebna in pomembna bo pomoč pri ponovnem odkrivanju zahtev splošne poklicanosti k odgovornemu sodelovanju kakor tudi pri vrednotenju karizem in služb, ki jih Sveti Duh nikoli ne preneha podeljevati za izgradnjo ene Cerkve. Štiri konstitucije drugega vatikanskega ekumenskega koncila bodo skupaj s cerkvenimi dokumenti teh desetletij še naprej usmerjale in vodile sveto Božje ljudstvo, da bo lahko napredovalo v poslanstvu prinašanja veselega oznanjevanja evangelija vsem.
V skladu z običajem bo Bula o razglasitvi jubileja, ki bo izdana v doglednem času, vsebovala potrebne navedbe za praznovanje jubilejnega leta 2025. V tem času priprav me že veseli misel, da lahko leto pred tem, 2024, posvetimo veliki »simfoniji« molitve. Predvsem temu, da si povrnemo željo biti v Gospodovi navzočnosti, mu prisluhniti in se mu pokloniti. Poleg tega pa moliti in se Bogu zahvaliti za mnoge darove njegove ljubezni do nas in da bi hvalili njegovo delo v stvarstvu, ki vse zavezuje k spoštovanju ter h konkretnemu in odgovornemu delovanju za njegovo zaščito. Molitev kot glas »enega srca in ene duše« (prim. Apd 4,32), ki se kaže v solidarnosti in delitvi vsakdanjega kruha. Molitev, ki vsakemu moškemu in ženski na tem svetu omogoča, da se obrne k edinemu Bogu in mu izrazi, kar je skrito v skrivnosti srca. Molitev kot pot k svetosti, ki človeka vodi v kontemplacijo tudi sredi delovanja. Skratka, intenzivno leto molitve, v katerem se srca odprejo za sprejem obilja milosti, tako da »Oče naš«, molitev, ki nas jo je naučil Jezus, postane življenjski program vsakega njegovega učenca.
(Iz pisma papeža Frančiška o Jubileju 2025, ki ga je naslovil na nj. eksc. Rina Fisichella, predsednika Papeškega sveta za novo evangelizacijo)
Svetoletne cerkve v Sloveniji v jubilejnem letu 2025
»Romanje izraža temeljno prvino vsakega svetoletnega dogodka« pravi papež Frančišek v Buli o napovedi rednega svetega leta 2025. »Na pot se poda tisti, ki gre iskat smisel življenja. Peš romanje močno spodbuja ponovno odkritje vrednote tišine, napora, bistvenosti. Tudi v prihodnjem letu bodo romarji upanja prehodili starodavne in sodobne poti, da bi močneje doživeli izkušnjo svetega leta.«
Če se bodo sveta vrata tokrat odprla samo v glavnih rimskih bazilikah ter v zaporu Rebibbia, pa bodo vse škofije po svetu imele svetoletne cerkve, ki bodo »oaze duhovnosti, kjer lahko poživimo pot vere in se odžejamo pri vrelcih upanja, predvsem s pristopanjem k zakramentu sprave, ki je nenadomestljivo izhodišče resnične poti spreobrnjenja.«
Slovenski škofje so skupaj s svojimi sodelavci izbrali naslednje svetoletne cerkve:
ŠKOFIJA CELJE
Stolnica sv. Danijela v Celju
Kontaktna oseba: Tadej Linasi, Slomškov trg 2, 3000 Celje
tel.: 041 265 740, e-pošta: tadej.linasi77@gmail.com
Bazilika sv. Marije Lurške v Brestanici
Kontaktna oseba: Tomaž Šojč, Cesta prvih borcev 8a, 8280 Brestanica
tel.: 041 298 385, e-pošta: zupnijabrestanica@gmail.com
Božjepotno svetišče svete Marije Zvezde v Novi Štifti pri Gornjem Gradu
Kontaktna oseba: Ivan Hrastnik, Tirosek 51, 3342 Gornji Grad
tel.: 031 369 598, e-pošta: ivan.hrastnik@gmail.com
Božjepotno svetišče sv. Marije Vnebovzete v Olimju pri Podčetrtku
Kontaktna oseba: p. Martin Gašparič, OFM Conv, Olimje 82, 3254 Podčetrtek
tel.: 031 438 371, e-pošta: martin.gasparic@rkc.si
Bazilika Marijinega obiskanja v Petrovčah pri Celju
Kontaktna oseba: p. Ivan Arzenšek, OP, Petrovče 199, 3301 Petrovče
tel.: 041 437 145, e-pošta: dominikanci.petrovce@rkc.si
ŠKOFIJA KOPER
Stolnica Marijinega vnebovzetja v Kopru
Sveta Gora pri Gorici
Log pri Vipavi
NADŠKOFIJA LJUBLJANA
Stolnica sv. Nikolaja v Ljubljani
Bazilika Marije Pomagaj na Brezjah
Bazilika Žalostne Matere Božje v Stični
NADŠKOFIJA MARIBOR
Stolnica sv. Janeza Krstnika v Mariboru
Maribor – Sv. Marija (bazilika Matere usmiljenja – frančiškani)
Ptujska Gora – Bazilika Ptujskogorske Matere Božje
Za določena romanja, ki so predvidena po urniku: Homec pri Slovenj Gradcu (cerkev Matere Božje)
ŠKOFIJA NOVO MESTO
Stolnica sv. Nikolaja v Novem mestu
Škofijsko božjepotno svetišče na Zaplazu
Samostanska cerkev v Kloštru pri frančiškanih v Novem mestu
Župnijska cerkev sv. Petra v Črnomlju
ŠKOFIJA MURSKA SOBOTA
Stolnica sv. Nikolaja v Murski Soboti
Kontaktna oseba: Goran Kuhar, Gregorčičeva ulica 2, 9000 Murska Sobota
tel.: 051 222 296 – sms sporočila
Molitev jubilejnega svetega leta 2025
Nebeški Oče, vera, ki si nam jo dal v tvojem Sinu Jezusu Kristusu, našem bratu, in plamen ljubezni, ki ga je Sveti Duh zlil v naša srca, naj v nas prebujata blagoslovljeno upanje v prihod tvojega kraljestva.
Naj nas tvoja milost preobrazi, da bomo marljivo gojili seme evangelija, ki bo prekvasilo človeštvo in ves svet, ko zaupno pričakujemo novo nebo in novo zemljo, v katerem bodo premagane sile zla in se bo za vselej razodela tvoja slava.
Naj milost jubileja v nas, romarjih upanja, oživlja hrepenenje po nebeških dobrinah in na ves svet zliva veselje in mir našega Odrešenika.
Tebi, blagoslovljeni in večni Bog, bodi hvala in slava na veke vekov. Amen.
Povezava Jubilej 2025
